Pišem pod vtisom odpovedi delovnega razmerja dveh mlajših specialistk DM v ZD (ime ni pomembno, ker je vzorec po večini enak), ker nista več zdržali presije opravljanja nalog IOZ, preprosto je bilo dela preveč. Delo je začelo načenjati njuno zdravje, da o družinskem življenju ne govorim. Upam, da sta se še pravočasno umaknili. Obe sta svoje delo opravljali prizadevno, natančno, srčno. Tako kot danes učimo vse mlade. A pravzaprav jih s tem brez slabe vesti pehamo v izgorelost, utrujenost, bolezen, uničeno družinsko življenje,… Vsaka je imela okrog 2.400 GK, nobena se ni vključevala v NMP, vse vikende sta bili prosti, vse noči sta bili doma. Za tovrstno »razbremenitev« smo poskrbeli že prej. Ne, nista slabički, sta izjemni zdravnici. A sistem je gnil, gnil do konca. Ker mu ni mar za nobenega zdravstvenega delavca. Ker nobena vlada v 33. letih ni storila čisto nič za DM, za primar. Ampak res čisto nič.
Tisti, ki so zafurali slovensko zdravstvo, imajo še vedno glavno besedo. Tudi po izteku funkcij še vedno hodijo na razne pol tajne sestanke, kjer načrtujejo, koliko naj bo GK na zdravnika, kolikšna naj bo plača, koliko je potrebno narediti,…
Ko opazujem naš gnili zdravstveni »sistem« (sistem je preveč lepa beseda, to je pač zdravstvo v paliativnem stanju), se mi zdi, da politiki, odločevalci sledijo samo dvema ciljema:
1. Da je dostopnost do zdravnika zagotovljena 24/7 čisto na vsaki lokaciji, kjer se le pojavi kakšen zdravnik. Pogoji dela, prostor, oprema, obremenitve, utrujenost kadra ne brigajo nikogar od odločevalcev. Mi smo zdravnika tja dali, zdaj pa mora delati, lahko tudi do smrti, to nas ne zanima. Odločevalce zanima zgolj dostopnost. To so njihovi volivci in tako lahko razkazujejo in hranijo svoj bolni ego. Nisem še srečal politika, ki bi analiziral demografijo, patologijo prebivalstva, znanje medicine, tehnologije, farmacije, ki bi znal načrtovati…, ki bi v resnici analiziral dejstva in razmišljal o smiselnih ukrepih, ki ne bi videl zdravnikov kot lenuhov in grabežljivcev. Tisti, ki so zafurali slovensko zdravstvo, imajo še vedno glavno besedo. Tudi po izteku funkcij še vedno hodijo na razne pol tajne sestanke, kjer načrtujejo, koliko naj bo GK na zdravnika, kolikšna naj bo plača, koliko je potrebno narediti,… Eden takih me je pred nekaj tedni čisto resno vprašal, če imam v ambulanti za 4 ure dela na dan!?!?!. V ambulanto hodi 2.350 pacientov (3.500 GK). K sreči sem se obdal s številnimi sodelavci in tremi specializanti, da delo normalno poteka. Taisti je ocenil, da za pacienta z angino porabim 2 minuti. Jaz jih porabim vsaj 10. Verjamem pa, da je kdo hitrejši.
2. Da del denarja, ki je zbran in namenjen za zdravstvo, nemoteno priteka v nekatere druge žepe, ki z zdravljenjem bolnikov nimajo veze. Imajo pa veliko korist za konkretne posameznike in lobije. Trenutno za »zdravstvo« namenimo 5,3 milijarde evrov. Pametnejši od mene vedo povedati, da od pol do milijarde izgine nekam drugam. Jahte, luksuzna stanovanja, razkošno življenje, prestiž, hudi avtomobili, … so draga reč. Zdaj politiki napadajo nekaj zasebnikov in bog ne daj privatnikov, ki veliko delajo. Pozornost je treba preusmeriti drugam. Tako srd naroda usmerjajo v zdravnike in ne tja, kamor bi ga bilo treba. Pri tem jim zvesto služijo uslužni mediji, ki se tudi delamo hranijo iz tega denarja.
Poobjava zapisa objavljenega na profilu X dr. Igorja Muževiča