Sistemska korupcija v slovenskem zdravstvu

Ob dnevu mednarodnega boja proti korupciji (vir), opozarjamo, da Slovenija žal še nima konkurenčnega in vsem dostopnega javnega zdravstva.

Leta 2019 smo v skupini Zdravstvo.si zapisali ključne pogoje (vir), ki so potrebni za izvedbo javnega zdravstva po vzoru evropskih držav:

Bolnik ima pravico do kakovostne in pravočasne obravnave.
Bolnik ima pravico do svobodne izbire zdravnika.
Javni zdravstveni zavodi z zasebnimi konkurirajo na trgu zdravstvenih storitev.

V letu 2023 smo priča dogodkom in ravnanjem oblasti, ki slovenski zdravstveni sistem vodijo ravno v nasprotno smer, kot ga potrebujejo naši bolniki.

Ukinitev novele zakona o javnem naročanju (vir), prihajajoči interventni zakon (vir) ter popolna odsotnost kakršnekoli reforme (vir, vir, vir) v smeri dostopnega javnega zdravstva potrjujejo naše trditve. Državljani z zbranim denarjem za zdravljenje preplačujemo medicinske materiale, zdravila in aparature v stotinah milijonov.

Javna naročila so v Sloveniji krinka za dogovorno ekonomijo državnega zdravstva. Zadnji podatki OECD kažejo, da je od vseh slovenskih javnih naročil za medicinske pripomočke objavljenih na evropskem portalu, kar 82 % takih s samo enim ponudnikom (vir)!

V javnem zdravstvu Francije, Nizozemske, Avstrije, Nemčije, Švice, zdravstvena zavarovalnica neposredno plačuje zdravstvene storitve državljanom.

V slovenskem zdravstvu plačuje ZZZS storitve izbranim izvajalcem; zdravstvenim domovom, bolnišnicam in redkim koncesionarjem. Monopoli, ki jih ustvarjajo državno izbrani izvajalci zavirajo konkurenco med izvajalci zdravstvenih storitev. Ti monopoli ustvarjajo državno zdravstvo prepredeno s sistemsko korupcijo.

Slo vs Fr

V Sloveniji so številni ceniki diagnostičnih storitev “poslovna skrivnost”, čeprav bi morali biti vsi javno dostopni. V Franciji so cene diagnostičnih preiskav dostopne, enotne in neposredno plačane s strani zdravstvene zavarovalnice (CCAM) - vir.

Pozivamo vse državljane, da zahtevajo od vladajoče politike reforme - vzpostavitev transparentnega in dostopnega javnega zdravstva.

Hkrati opozarjamo državljane, da naj ne nasedajo nevladnim organizacijam, političnim strankam in posameznikom, ki pod krinko javnega zdravstva želijo ohraniti obstoječe državno zdravstvo. Lep primer zlorabe besede javno je v Sloveniji tudi javno naročilo, ki le v 18 % naročil vsaj za silo zadosti kriterijem javnega naročila - več kot ena ponudba.

Novinarje in medijske hiše pozivamo, da dosledno ločujejo slovensko državno zdravstvo od javnega zdravstva kot je urejeno v sosednjih državah in kritično izpostavijo razliko v cenah storitev in materiala pri nas in v državah s pravim javnim zdravstvom.

Matej Beltram
Gorazd Kalan
Matija Kališnik
Janez Koprivec
Marko Noč
Simon Podnar
Samo Vesel
Andrej Vranič
Krištof Zevnik

Viri:

12.10.2023