Orodje: NotebookLM
Potencialna neustavnost določb Zakona o zdravstveni dejavnosti
Na podlagi pregleda sprejetega Zakona in Ustave Republike Slovenije je mogoče opozoriti na naslednje točke v zakonu, ki bi potencialno lahko bile neustavne:
•
Omejevanje svobode dela (49. člen Ustave) v povezavi s pogoji za dodatno delo zdravstvenih delavcev (53.b člen ZDRzakon): Določbe 53.b člena, ki podrobno urejajo in omejujejo izdajo soglasja zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem v javnih zavodih za opravljanje dela pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, bi lahko posegale v ustavno zagotovljeno svobodo dela. Zlasti naslednje omejitve bi lahko bile predmet ustavnopravne presoje:
◦
Pogoji za izdajo soglasja, kot so ocena škode javnemu zavodu, potreba javnega zavoda po dodatnem delu, in popolno izvrševanje delovnih obveznosti (četrti odstavek 53.b člena). Interpretacija teh pogojev bi lahko bila preširoka in nesorazmerno omejevala pravico do dela pri drugem delodajalcu.
◦
Izjeme od omejitev soglasja za določene vrste zdravstvenih storitev (sedmi odstavek 53.b člena) bi lahko ustvarjale neenakopravnost med različnimi kategorijami zdravstvenih delavcev.
◦
Prepoved izdaje soglasja zdravstvenim delavcem s krajšim delovnim časom v določenih primerih (deseti odstavek 53.b člena) bi lahko bila diskriminatorna in v neskladju s 14. členom Ustave (enakost pred zakonom).
•
Omejevanje možnosti sklepanja podjemnih pogodb (53.c člen ZDRzakon) v povezavi s svobodo dela (49. člen Ustave): Določanje pogojev za sklepanje podjemnih pogodb, zlasti če je mogoče skleniti pogodbo o zaposlitvi, bi lahko v praksi nesorazmerno omejevalo možnost začasnega ali občasnega dela zdravstvenih delavcev in sodelavcev.
•
Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom v drugem javnem zavodu (53.d člen ZDRzakon) v povezavi s svobodo dela (49. člen Ustave): Omejitev obsega dela na največ osem ur tedensko in zahteva po predhodnem soglasju vseh delodajalcev, pri katerih je zdravstveni delavec zaposlen s polnim delovnim časom (53.d člen), bi lahko predstavljala nesorazmeren poseg v svobodo dela.
•
Koncesije in enakost pred zakonom (14. člen Ustave) ter svoboda gospodarske dejavnosti (74. člen Ustave) (čeprav slednji ni priložen v virih): Določbe o preferenčnem prevzemu koncesijske dejavnosti s strani javnih zavodov (23. člen ZDRzakon, ki spreminja 43. člen prvotnega zakona) bi lahko potencialno omejevale svobodno gospodarsko dejavnost zasebnih izvajalcev in ustvarjale neenakopraven položaj v primerjavi z javnimi zavodi.
•
Pogoji za pridobitev in odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti (3.a in 3.b člen ZDRzakon) v povezavi s pravico do zdravstvenega varstva (51. člen Ustave): Če bi pogoji za pridobitev ali odvzem dovoljenja bili nesorazmerni ali bi v praksi neupravičeno oteževali začetek ali nadaljevanje opravljanja zdravstvene dejavnosti, bi to lahko posredno vplivalo na dostopnost do zdravstvenega varstva, ki je zagotovljena z Ustavo. Na primer, nejasna merila za "ustreznost" prostorov in opreme (četrti odstavek 3.a člena) bi lahko vodila do arbitrarnega odločanja.
Pomembno je poudariti, da je ustavnost zakonskih določb stvar presoje Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Zgoraj navedene točke predstavljajo le potencialna področja, kjer bi lahko obstajala neskladnost z ustavnimi načeli in pravicami.
Možne interpretacije in vrzeli v zakonu o zdravstveni dejavnosti
Na podlagi pregleda priloženih delov zakona je mogoče identificirati več delov, ki bi potencialno lahko bili podložni različnim interpretacijam ali iskanju lukenj v zakonu:
•
Definicija "javnega interesa" v zvezi z javno zdravstveno službo (2. člen):
Določba, da država in samoupravne lokalne skupnosti zagotavljajo zdravstvene storitve v javnem interesu, je precej široka. Kaj natančno "javni interes" zajema v različnih kontekstih in kako se ta interes presoja, bi lahko bilo predmet različnih interpretacij.
•
Pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti (3. člen):
◦
"Sorazmerno glede na predviden obseg opravljanja zdravstvene dejavnosti, vendar ne manj kot osem ur tedensko" (4. odstavek, 1. točka): Določanje "sorazmernosti" glede na obseg dejavnosti bi lahko bilo interpretativno, zlasti pri manjših izvajalcih.
◦
"Prostore in opremo, ustrezno za opravljanje zdravstvene dejavnosti" (4. odstavek, 3. točka): Kriteriji za "ustreznost" prostorov in opreme niso podrobno definirani v tem členu, ampak se prepuščajo predpisom ministra. To bi lahko vodilo do različnih ocen o izpolnjevanju pogojev, dokler podrobnejši predpisi niso jasni in dosledno izvajani.
◦
"Vključen v enotni zdravstveno-informacijski sistem" (4. odstavek, 4. točka): Praktično izvajanje in obseg "vključenosti" bi lahko bili predmet interpretacije, zlasti v prehodnem obdobju ali pri izvajalcih z manj kompleksnimi dejavnostmi.
◦
"Urejeno zavarovanje poklicne odgovornosti" (4. odstavek, 5. točka): Obseg in pogoji "urejenosti" zavarovanja bi lahko bili interpretativni, čeprav so verjetno urejeni z drugimi predpisi.
•
Merila za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti (3. člen):
◦
"Najmanj dve leti delovnih izkušenj ... z vodenjem ali sodelovanjem v zdravstvenem timu" (5. odstavek): Kaj natančno šteje za "vodenje" ali "sodelovanje" bi lahko bilo interpretativno.
•
Verifikacija prostorov in opreme (3. člen):
◦
"Bistvenih sprememb" (9. odstavek): Ocena, kaj predstavlja "bistveno spremembo" na prostorih in opremi, bi lahko bila subjektivna in vodila do različnih odločitev glede potrebe po ponovni verifikaciji.
•
Razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti (3.b člen):
◦
"Opravlja zdravstveno dejavnost v nasprotju z izdanim dovoljenjem" (1. odstavek, 3. točka): Kaj natančno se šteje za "nasprotje" bi lahko bilo interpretativno, zlasti če dovoljenje ni zelo natančno specificirano.
◦
"V roku ne odpravi pomanjkljivosti, zaradi katere bi lahko prišlo do neposredne nevarnosti za zdravje pacientov" (1. odstavek, 4. točka): Ocena "neposredne nevarnosti" bi lahko bila predmet strokovnih presoj in s tem različnih interpretacij.
•
Mreža javne zdravstvene službe (5. člen):
◦
Merila za določitev mreže (2. odstavek): Kriteriji, kot so "potrebe prebivalstva", "geografske in prometne razmere", "prisotnost drugih javnih izvajalcev", "minimalni obseg zdravstvenih storitev" in "zmožnost izvajalcev za zagotavljanje čim bolj celostne zdravstvene obravnave", so precej splošni in bi lahko vodili do različnih interpretacij pri določanju konkretne mreže.
◦
Zagotavljanje mreže na primarni ravni s strani države v določenih primerih (5. člen): Pogoji, kot so "ogrožene skupine prebivalstva", "skupne specifične zdravstvene potrebe" ali nesoglasje med lokalnimi skupnostmi, bi lahko bili predmet različnih interpretacij pri odločanju o tem, kdo je odgovoren za zagotavljanje mreže.
•
Tržna dejavnost javnih zdravstvenih zavodov (31. člen):
◦
"Učinkovitejše izrabe zmogljivosti (prostorov, opreme in kadra)" (2. odstavek): Ocena, kaj pomeni "učinkovitejša izraba", bi lahko bila interpretativna.
◦
"Pred začetkom izvajanja tržne dejavnosti v celoti dosega obseg programov in storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja" (2. odstavek, 1. točka): Tolmačenje "v celoti dosega" (preračunano kvartalno) bi lahko bilo predmet različnih presoj.
◦
"Tržni del storitve mogoče opraviti istočasno oziroma s standardom, ki presega ... priznani standard" (2. odstavek, 4. točka): Ocena, kdaj je tržni del "mogoče opraviti istočasno" ali kaj predstavlja standard, ki "presega priznani standard", bi lahko bila interpretativna in omogočala izvajanje tržne dejavnosti znotraj rednega delovnega časa.
•
Koncesije (42. člen in naslednji):
◦
"Vezana na izvajalca zdravstvene dejavnosti, njegov pravni status in dejanskega lastnika" (3. odstavek): Definicija in dokazovanje "dejanskega lastnika" bi lahko bila kompleksna in potencialno omogočala obhod določil.
◦
"Obseg podeljene koncesijske dejavnosti" (4. odstavek): Razmejitev med "koncesijsko dejavnostjo" in "tržno dejavnostjo" zunaj tega obsega bi lahko bila interpretativna.
◦
Merila za izbiro koncesionarja (44.d člen): Kriteriji, kot so "strokovna usposobljenost, izkušnje in reference", "kontinuiteta izvajanja dejavnosti" in "dostopnost do lokacije", so delno subjektivni in bi lahko dopuščali različne ocene ponudb.
•
Pogodbe o zaposlitvi javnega zavoda z zdravstvenim delavcem, zaposlenim pri koncesionarju ali drugem javnem zavodu (5. člen): Določila o "celostni zdravstveni obravnavi" in "boljši dostopnosti" kot pogoju za sklepanje teh pogodb bi lahko bila interpretativna.
•
Merjenje dnevne delovne obremenitve (51.b člen): Metodologija merjenja in interpretacija "zahtevnosti oziroma kompleksnosti" storitev bi lahko bila predmet različnih pristopov.
•
Soglasje za dodatno delo zdravstvenih delavcev (53.b člen): Kriteriji za izdajo soglasja, zlasti tisti, ki se nanašajo na "škodo javnemu zavodu", "potrebo javnega zavoda po dodatnem delu", "izvrševanje delovnih obveznosti" in "sodelovanje v programih za odpravo čakalnih dob", bi lahko bili interpretativni in vodili do različnih odločitev delodajalcev.
•
Podjemne pogodbe (53.c člen): Pogoji za sklepanje podjemnih pogodb, kot sta "učinkovitejše" in "potrebno z vidika zagotavljanja dostopnosti", bi lahko bili interpretativni.
Pomembno je opozoriti, da obstoj potencialnih interpretativnih vrzeli ne pomeni nujno, da se zakon zlorablja ali da je neučinkovit. Pogosto je določena mera fleksibilnosti potrebna za prilagoditev zakona različnim situacijam. Vendar pa lahko natančnejša definicija ključnih pojmov in postopkov v podzakonskih aktih ali prihodnjih spremembah zakona zmanjša možnost različnih interpretacij in morebitnih zlorab.